Včerajšnja predstavitev knjig Daniele Paliaga Jankovič v Manziolijevi palači, sedežu izolske italijanske skupnosti, je zadnji rezultat sodelovanja med italijansko skupnostjo Izole in Pirana. V zadnjih mesecih smo namreč bili priča dvema večeroma, posvečenima publikacijama ‘Che bauletto’ Fulvie Grbac in ‘Nuotando in questo mare’ Marina Maurela, ki sta izšli pri založbi ‘Il Mandracchio’ iz Izole. Paliaga Jankovič je tako s predstavitvijo svojih zadnjih publikacij ‘Storia di un faro’ in povsem novo ‘Pirano in tasca’ v sosednji kraj prinesla košček Pirana.
Izolani so ob njeni predstavitvi zagotovo začutili naklonjenost do kraja, ki jo je sprejel in kjer biva že dolgo.
‘Ne moreš živeti v kraju, ne da bi ga poznal, ne da bi vedel, kaj se skriva po njegovih ulicah, za njegovimi pročelji, onstran spomenikov, ki ne morejo govoriti ali govorijo zelo malo,’ je dejala avtorica in ob tem pojasnila, kako sta nastali publikaciji, s katerima je ovekovečila skrite ali manj znane zanimivosti, ki zaznamujejo Piran.
V slikah in besedah je tako predstavila nekaj zanimivosti, zbranih v svoji zadnji publikaciji, ki jo je označila za turistično beležko, ki se nahajajo pred našimi očmi, a jim le redko posvetimo kaj več od mimobežnega pogleda, kot so to na primer okna ‘a sburto’, ki jih v Izoli ne najdemo. Svetilnik na piranski Punti, edinstven na slovenski obali, pa je tako poseben, da mu je posvetila kar celo knjigo.
Koordinatorka za kulturo izolske italijanske skupnosti Agnese Babič je ob zahvali gostji poudarila pomen tovrstnih projektov in publikacij za ‘ohranjanje spomina. Ne izgubljajo se namreč samo tipološki arhitekturni elementi, temveč tudi besedna poimenovanja, ki so z njimi povezana, zato je pomembno, da jih izpostavljamo in tako tudi zaščitimo.’
Besedilo in foto: Kris Dassena
Prevod: Nataša Fajon