Takoj po vojni (1946) so v Piranu ustanovili Italijansko kulturno druลกtvo (Circolo italiano di cultura), ki so mu ljudje rekli preprosto ‘circolo’ in ki se je kasneje preimenovalo v Skupnost Italijanov. Cilj druลกtva je bil in je ลกe vedno – skupaj z drugimi druลกtvi in ustanovami vzdolลพ Istre in na Reki – ohranjanje italijanskega jezika in kulture ter skrb za kulturne in druลพbene potrebe pripadnikov italijanske narodnosti vzdolลพ vzhodnega Jadrana.
Potem ko je veliko predvsem italijanskega prebivalstva zapustilo naลกe obmoฤje in je to ostalo skorajda prazno, je CIC predstavljal nekakลกno kontinuiteto italijanske prisotnosti v Piranu, saj je skrbel za razliฤne pobude tako za ohranjanje kot tudi ลกirjenje kulturno-zgodovinske dediลกฤine in jezikovne komponente avtohtonega prebivalstva, ki se je v petdesetih letih 20. stoletja iz veฤine spremenilo v manjลกino.
Na samem zaฤetku so ustanovili ljubiteljsko gledaliลกko skupino, s katero so se udeleลพili ลกtevilnih festivalov, ki so jih pripravljali na istrskem obmoฤju (od Kopra do Buj). V tistem ฤasu so ljubiteljska gledaliลกฤa moฤno vplivala na ohranjanje italijanske identitete, z njihovo pomoฤjo se je ta tudi ลกirila med ljudmi, ki so se naselili na po eksodusu opustoลกenih obmoฤjih, zato veljajo za prave ‘prenaลกalce’ Dantejeve kulture in jezika.
V letih, ki so sledila, je italijanskim uฤiteljem (osnovnih in srednjih ลกol ter gimnazije) in domaฤim kulturnikom uspelo vzpostaviti trdno sodelovanje med ลกolskimi ustanovami in ‘circolom’, ki je postal stiฤiลกฤe mladih: v njegovih prostorih so potekale najrazliฤnejลกe dejavnosti, medtem ko so enega izmed prostorov v Tartinijevi hiลกi (rojstna hiลกa znamenitega piranskega violinista, kjer ima italijanska skupnost svoj sedeลพ) namenili gledaliลกkim predstavam ter kulturnim in druลพabnim dogodkom, ki so jih pripravljali mladostniki.
Druลกtvo je delovalo neprekinjeno ves ฤas mraฤnega obdobja socialrealizma, konec 80. let prejลกnjega stoletja pa je z gibanjem Gruppo 88 celo sodelovalo pri t.i. slovenski pomladi, ki je povzroฤila razpad totalitarnega reลพima in leta 91 privedla do vzpostavitve demokratiฤne ureditve v drลพavi Sloveniji.
Od takrat pa vse do danes je italijanska skupnost, kot temeljni kamen obseลพne prenove italijanske unije in reprezentativna institucija Italijanov v drลพavah, nastalih z razpadom nekdanje Jugoslavije, nadaljevala s poslanstvom zaลกฤite posebnih pravic avtohtonega prebivalstva italijanske narodnosti (dvojeziฤnost, italijanska mreลพa ลกol, skupne ustanove, kot so RTV Koper, Zgodovinsko raziskovalne srediลกฤe Rovinj, Italijanska drama na Reki in Pedagoลกka akademija v Pulju) in zgledno skrbela za predstavljanje italijanske kulture in jezika.