Svetilnik se nahaja na skrajni točki polotoka, na katerem se razprostira mesto Piran.

Postavljen je na obrambnem stolpu, ki je bil del beneškega obzidja in je najbrž nastal v procesu prestrukturiranja, ki je potekalo med 16. in 17. stoletjem, podobne, vendar starejše srednjeveške obrambne strukture, kot so pokazale leta 2008 opravljene arheološke raziskave. Stolp je zgrajen iz peščenjaka in ima močno strukturo. Njegov sprednji del, ki gleda proti jugozahodu, drug ob drugem krasita grba iz belega istrskega kamna. Prvi predstavlja grb družine Bembo (župan), na drugem pa je križarski ščit Občine Piran. Oba sta datirana v leto 1617. Zgornji del nekdanjega obzidja je zgrajen iz belega kamna in sega v sredino devetnajstega stoletja, ko so tja postavili celo topove. Utrdbo so namreč pred morebitnimi vsiljivci z morja varovali žandarji.

Leta 1874 so zgradili pravokotno stavbo s poševno streho z nekaj notranjimi prostori, znotraj stolpa pa postavili cisterno, ki jo je napajala deževnica in od koder so po ustnem izročilu pridobivali tudi sladko vodo.

Do leta 1976 je v njej stanoval svetilničar z družino, ki je imel pomembno nalogo – prižigati veliko petrolejko in tako opozarjati mornarje, da je na piranskem rtu oseka. Sedanjo svetilniško luč, ki je postavljena višje kot njena predhodnica, upravljajo na elektriko. Nahaja se na nadmorski višini 12 metrov in ima vidljivost 11 navtičnih milj. Stavba predstavlja edini tovrsten, kamniti svetilnik na slovenski obali.

Sestavni del svetilniškega kompleksa je tudi neogotski zvonik s čudovitimi zidaki iz peščenjaka. Prejšnji, kvadratne oblike z začetka 17. stoletja, je bil porušen med spopadom s floto Kraljevine Sardinije (Savoie) leta 1849. Leta 1855 ga je nadomestil sedanji okrogel s čudovito neogotsko krono iz belega kamna na vrhu. Leta 2008 je bil v celoti obnovljen. Je nastarejši primer tovrstnega sloga v Sloveniji.

Na beneški obrambni stolp se naslanja baročna cerkev Marije Zdravja, ki sega v 18. stoletje. Zgrajena je na manjši cerkvi (omenjeni že v letu 1274), ki je bila posvečena sv. Klemnu, zaščitniku pomorščakov. Po veliki kugi leta 1631 so cerkev posvetili Mariji Zdravja. V njeni notranjosti so omembe vredne nedavno obnovljene štukature in stropne slike. Sol je, žal, uničila čudovite oltarje iz marmorja. Originalni relief velikega oltarja se nahaja v Župnijskem muzeju cerkve sv. Jurija.