On in ona, ljubezen, ki se rodi, raste in dozori, in ponoreli svet, v katerem usode posameznikov zbledijo v zamegljenem hlastanju po prevladi. Skozi njuno zgodbo, v katero globoko zareže druga svetovna vojna in tisto še danes nerazjasnjeno obdobje po njej, sta nas popeljala Veronica Dariol in Alejandro Bonn, igralca tržaške gledališke skupine Artifragili, njuno pripovedovanje pa je spremljal Elia Macri, čigar sprehod po klavirskih tipkah je zapolnjeval prehode med posameznimi poglavji.
Na nasprotni strani gledalci, katerih izraz na obrazu je od začetne zamaknjenosti ob spremljanju zabavnih dogodivščin dveh mladih med prestrezanjem amorjevih puščic do konca predstave nihal med strahom in obupom, žalostjo in resigniranostjo. Še posebej se je zgodba zaljubljencev, ki se dogaja v sosednji Izoli, dotaknila tistih, pri katerih je obudila spomine na njihovo preteklost. Preteklost, ki bi jo lahko postavili ob bok tisti, ki se je odvrtela pred njihovimi očmi.
Po besedah Veroniche Dariol se tega nista zavedala vse do trenutka, ko sta zakorakala na sceno.
‘Prvič smo zgodbo predstavili ljudem, ki jo poznajo bolje od nas. Zelo razburljiva izkušnja,’ je dejala igralka.
Pred tem so namreč gostovali v Benetkah, njun nastop v Piranu pa je bil, kot je priznal tudi njen soigralec, nekaj povsem drugačnega.
‘Ko sem med nastopom gledal obiskovalce, me je prešinilo, da govorimo o stvareh, ki so jih doživeli na lastni koži ali so jim o njih pripovedovali starši in stari starši,’ je dejal Alejandro Bonn.
Avtor besedila, Davide Rossi, je želel v ospredje postaviti to temno poglavje zgodovine, kjer čas, čeprav je od takrat minilo že kar nekaj desetletij, še ni uspel zaceliti ran. Nasprotno, kot je dejala Veronica Dariol, so rane še vedno odprte in močno bolijo.
Preprostost podajanja zgodbe in teža dogodkov, ki segajo vse od vzpona fašizma v Italiji in druge svetovne vojne, pa do njenega konca ter jugoslovanske okupacije, ko je večina italijanskega prebivalstva v Istri zapustila svoje domove, sta ustvarili dinamiko, ki je vsaj potrkala na srce slehernega gledalca, če ne že zarezala vanj.
Kaj se je zgodilo z Giovannijem in Barbaro, ni znano, sta pa tako Veronica kot Alejandro izpostavila, da si zelo želita nastopiti tudi v Izoli, saj bi tako zgodbo predstavila v mestu, kjer se zares dogaja. Vsekakor pa upata, da bosta to perečo temo lahko predstavila tudi drugod po Istri.
Predstavo z naslovom Storia dall’isola senza nome (Zgodba z otoka brez imena) je v Piran pripeljala Unija Istranov, gledalci pa so si jo ogledali v dvorani vedut Tartinijeve hiše v nedeljo, 13. marca 2022.
Besedilo in foto: Nataša Fajon