Tartinijev dan v Ljubljani, 6. novembra 2023, v organizaciji Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Muzikološkim inštitutom ZRC SAZU (Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) in Slovenskim muzikološkim društvom.

Utrinki z okrogle mize z naslovom Tartini: včeraj – danes – jutri, na kateri sta sodelovala Manuela Rojec, podžupanja Občine Piran, in Andrej Rojec iz Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran.

Tartinijev dan v slovenski prestolnici

Dva dneva dogodkov v znamenju Giuseppeja Tartinija. Razstava, okrogla miza, predavanja, koncerti. Za ljubitelje, izvajalce, poznavalce in raziskovalce glasbe 18. stoletja in njene dediščine. Ker je Tartini s svojo glasbo zaznamoval evropsko glasbeno dediščino, so besede, s katerimi so odločitev za Tartinijev dan: poklon piranskemu maestru pospremili organizatorji. Njegovo ime je najtesneje povezano s Piranom, kjer je preživel svoja otroška leta, a tokrat so 6. in 7. novembra o njem razpravljali v prestolnici. Za predstavitev bogate zapuščine velikega skladatelja in violinista v Ljubljani so združili moči na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU, Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Glasboslovnem raziskovalno-razvojnem centru in Slovenskem muzikološkem društvu.

Otvoritveni govor so, upravičeno, zaupali enemu največjih strokovnjakov za Tartinija, profesorju Sergiu Duranteju z Univerze v Padovi, med predavatelji pa je bila tudi poznavalka in raziskovalka dela in življenja piranskega violinista Margherita Canale s tržaškega Konservatorija Tartini. Med osrednjimi dogodki zagotovo sodi tudi postavitev razstave Učitelj narodov, sad sodelovanja Oddelka za jezikoslovne in literarne vede Univerze v Padovi in oddelka muzikologije ljubljanske Filozofske fakultete, v dvorani Akademije za glasbo. Razstava je po naročilu slovenskega predstavništva v Bruslju najprej gostovala na sedežu Evropskega parlamenta ob 330. obletnici Tartinijevega rojstva leta 2022, nato pa še v slovenskem parlamentu in, seveda, Tartinijevi hiši, kjer je tudi sedež piranske italijanske skupnosti, najbolj zavzete skrbnice njegove zapuščine. Med z glasbo obarvanimi dogodki je izstopal koncert ansambla Musica cubicularis, na katerem je kot solist nastopil priznani violinist Bojan Čičić, koncertni mojster vrhunskega orkestra Academy of Ancient Music iz Londona in profesor baročne violine na londonskem Royal College of Music.

Po besedah dr. Nejca Sukljana s Filozofske fakultete v Ljubljani so Tartinijev dan pripravili predvsem z namenom predstavitve in približevanja Tartinija širši splošni (pa tudi strokovni) javnosti.

»Marsikdaj se zdi, da se tako širša javnost kot stroka premalo (ali pa sploh ne) zavedajo pomena in mesta, ki ga je imel Tartini v zgodovini glasbe. S tem namenom smo tudi povabili nekatere strokovnjake, v prvi vrsti prav Sergia Duranteja, ki se ukvarjajo s Tartinijem, dogajanja pa namenoma nismo načrtovali kot neko na pol zaprto znanstveno srečanje, dostopno samo strokovnjakom in specialistom, ampak kot niz dogodkov poljudnega značaja, ki so dostopni tudi širši javnosti,« je pojasnil muzikolog Sukljan.

Prvi dan je veliko pozornosti požela okrogla miza v atriju ZRC SAZU z naslovom Tartini – včeraj, danes, jutri, na kateri so že omenjena prof. dr.. Sergio Durante, dr. Nejc Sukljan kot povezovalec, znanstvena svetnica dr. Metoda Kokole in prof. mag. Domen Marinčič razpravljali o raziskovanju, zaščiti in valorizaciji Tartinijeve dediščine, o tekočih projektih in obetih za prihodnost, maestrov Piran pa sta zastopala podžupanja Manuela Rojec in predstavnik piranske italijanske skupnosti Andrej Rojec, v kateri ob pomoči občine vztrajno širijo glas o slavnem someščanu.

Gost iz Padove, mesta, ki je piranskega glasbenega velikana širokosrčno sprejelo za svojega, je poudaril, da bi na vprašanje, kdo je Tartini, najbolje odgovorili tako, da »pogledamo, kako se tisto, kar vemo o njem, razlikuje od drugih glasbenikov njegovega časa.« In tega je kar veliko.

Izpostavil je tri področja, ki so še vedno premalo raziskana; to so njegova odkritja o teoriji zvoka, njegova glasbena dediščina in zapuščina, ki je sad njegovega učiteljevanja.

»Če boste obiskali razstavo, boste na enem panoju videli zemljevid, na katerem je prikazanih vsaj 126 Tartinijevih študentov, ki so postali poklicni glasbeniki. Ki so torej ponesli Tartinijev slog po vsej Evropi. Ta fenomen je zelo edinstven, noben drug glasbenik ni za seboj pustil tako veliko uspešnih učencev,« je pojasnil prof. Durante.

Zato je po njegovem mnenju naša najbolj pomembna naloga, da glasbenikom omogočimo izdaje Tartinijeve glasbe, saj njegov katalog danes šteje okrog 420 skladb, izdanih pa jih je bilo samo okrog petnajst odstotkov.

»Naša in naloga naslednjih generacij je zagotoviti glasbenikom njegovo glasbo v kredibilnih izdajah, to pa so izdaje, ki so skupek preverjanj vseh ohranjenih virov. Če pomislimo, da je imel več kot 120 učencev, ki so kopije njegove glasbe ponesli po Evropi, si lahko predstavljamo, koliko virov kroži po svetu,« je še dejal eden največjih poznavalcev življenja in dela Giuseppeja Tartinija.

Besedilo in foto: Nataša Fajon