V ponedeljek, 8. aprila 2024, ob obletnici rojstva Giuseppeja Tartinija, so v Tartinijevi hiši predstavili evropski projekt Interreg TARTINI BIS, katerega cilj je krepiti vplive in sinergije kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija.

Obiskovalce so nagovorili župan Občine Piran, Andrej Korenika, direktor Konservatorija Tartini iz Trsta, Francesco Gabrielli, Stane Baluh z Urada vlade za narodnosti, in Fulvia Zudič, predsednica SI Giuseppe Tartini.

Za glasbeni vložek so poskrbeli učitelji in študentje Konservatorija za glasbo G. Tartini iz Trsta, sledila pa je še predstavitev vina Refošk Tartini – Re maggiore: Sound Experience by Sara, ki so ga proizvedli v družbi Vinakoper.

Organizator: Občina Piran v sodelovanju z Združenjem Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran

Na zdravje, maestro!

Današnji dan je v zgodovini Pirana zapisan z zlatimi črkami. Davnega 8. aprila 1692 so namreč v tamkajšnji krstilnici ob cerkvi sv. Jurija krstili fantka, ki je ime Pirana na krilih glasbe ponesel po vsem svetu.

Skladatelj in violinist Giuseppe Tartini je gotovo osebnost, katere vpliv je v Piranu čutiti skorajda na vsakem koraku. In čeprav se še vedno ne moremo poenotiti ne o njegovi veličini ne o tem, ali ga sploh lahko okličemo za Pirančana, sledi, ki so ostale za njim, ne moremo kar spregledati.

Mnogi se strinjajo, da bi si Tartinijeva zapuščina v domačem kraju zaslužila veliko več pozornosti, kot je je deležna. Če bi namreč hoteli biti zares iskreni, bi morali priznati, da bi brez tamkajšnje italijanske skupnosti najbrž kar hitro izginila v oblakih prahu. No, Občina Piran se je v zadnjih letih kot eden izmed partnerjev podpisala pod nekaj pomembnih pobud, pri katerih so tako domači kot tuji strokovnjaki z različnih področij združili moči, da bi obudili življenje in delo te izjemne zgodovinske osebnosti.

Najnovejšo, s katero so se danes začela bogato obarvana praznovanja letošnje, 332. obletnice rojstva velikega Pirančana, so predstavili v najlepši dvorani najlepše piranske palače – v hiši, kjer se je Giuseppe Tartini rodil.

Dvorana vedut je pokala po šivih, saj se je na predstavitvi zbrala množica ljudi iz različnih ustanov, pogrešani pa so bili običajni prebivalci, tisti, ki vsakodnevno ali vsaj večkrat na teden hitijo mimo bronastega spomenika na osrednjem trgu njihovega mesta.

Po pozdravnih nagovorih župana Občine Piran, Andreja Korenike, Fulvie Zudič, predsednice Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, Francesca Gabriellija, administrativnega direktorja Konservatorija za glasbo Giuseppe Tartini iz Trsta, in Staneta Baluha z vladnega Urada za narodnosti, so besedo prepustili Ugu Poliju, podpredsedniku tržaškega konservatorija, ki je kot tehnični vodja predstavil projekt TARTINI BIS, čigar uresničitev je omogočil evropski program Interreg Italija – Slovenija 2021-2027.

Poli je kot dobrodošlo in pomembno novost programa izpostavil podporo projektom, ki skušajo ovrednotiti rezultate tistih iz predhodnega obdobja 2014-2020. Ti so namreč po njegovih besedah po izteku podpornega obdobja ostajali v predalih in kaj kmalu odšli v pozabo.

Z novim projektom so se partnerstvu med Občino Piran in Tartinijevim konservatorijem pridružili novi partnerji – iz Italije Konservatorij za glasbo Benedetto Marcello iz Benetk in Fundacija Luigi Bon, iz Slovenije pa Regionalna razvojna agencija Zeleni Kras in Italijanska unija iz Kopra.

Tartini BIS bo nadaljeval z digitalizacijo dediščine piranskega skladatelja in violinista, ki se je začela že s projektom tARTini, ko so na spletni strani www.discovertartini.eu javnosti ponudili Tartinijeva glasbena, znanstvena in izobraževalna dela ter zbirko pisem, zdaj pa bodo raziskovanje razširili na še neodkrita dela učitelja narodov in njegovih učencev, shranjena v Piranu in Kopru ter Trevisu. Pomembna pridobitev bo postavitev multimedijske postaje, posvečene Tartiniju, v multimedijskem centru Palače Gravisi v Kopru. Prav tako bodo nadaljevali z razvijanjem Tartinijeve poti, ki ima po odzivih sodeč velik turistični potencial. Nov projekt ne bo pozabil na glasbeno vzgojo mladih in glasbene dogodke. Vsaj šest jih bodo pripravili, na obeh straneh meje.

Prvemu smo lahko prisluhnili že danes, nekaj Tartinijevih instrumentalnih skladb iz izbirke trio sonat ter dva dueta so predstavili profesorji in študentje Konservatorija za glasbo Giuseppe Tartini iz Trsta, Manuel Tomadin, Manuel Staropoli, Giovanni Zordan, Noela Ontani in Emanuele Ruzzier.

Po glasbi je končno napočil trenutek za tisto pravo praznovanje. Z dvigovanjem kozarcev. In razvajanjem brbončic. Tokratno je bilo še posebej posebno, saj je goste počastila nosilka imena novega, edinstvenega vina, ki se ponaša z imenom Refošk Tartini 330 – Re Maggiore. Sound experience by Sara Pfeifer. Vino je nastalo ob 330. obletnici maestrovega rojstva v sodelovanju med vinsko kletjo Vinakoper in Obalnimi galerijami Piran.

Kot je povedala mlada inženirka, se je že med študijem poigravala z vprašanjem vpliva določenih frekvenc na razvoj kvasovk med alkoholnim vrenjem. Idejo je predstavila kleti Vinakoper in … vse ostalo je zgodovina.

»Zvok je povsod okoli nas in težko si predstavljamo življenje v popolni tišini. Vendar, kdo bi si mislil, da lahko melodija pozitivno vpliva na mikroorganizme med alkoholnim vrenjem, biološkim razkisom in zorenjem, tako da obogati okus in vonj nastalega vina,« je dejala Sara Pfeifer Milčinović.

In kako so to dokazali? Uporabili so tri vzorce, prvega niso izpostavili glasbi, drugemu so na posodo prislonili vibracijski zvočnik, v tretjega pa potopili navtični zvočnik, ki je ves čas vinifikacije predvajal Tartinijevo sonato Re maggiore. In zmagovalec je bil? Tartini, seveda. Pri vinu, ki je »poslušalo« njegovo sonato, so ugotovili bolj uravnano in uglajeno kislino ter bogatejša vonj in okus.

»Ta refošk nam poklanja tipično intenzivno barvo, opojne vonjave temnega jagodičevja in nepogrešljiv okus, v katerem doživljamo mehkobo in sočnost,« je vino opisala njegova pobudnica.

Tartini torej nadaljuje z združevanjem ljudi, tako kot je s svojo glasbo združeval učence in poslušalce z vseh koncev Evrope.

Na zdravje, maestro!

Besedilo: Nataša Fajon

Foto: Nataša Fajon