V ponedeljek, 27. maja 2024, je v Mestni knjižnici Lucija potekala dvojezična predstavitev treh domačih avtoric, ki s svojim delom bogatijo kulturno dediščino našega prostora: Lare Sorgo, Katje Dellore in Elene Bulfon Bernetič.
Dogodek sta moderirali Nives Zudič Antonič in Patricija Višnjevec.
Avtorica Katja Dellore, službeno odsotna, je udeležence in organizatorje pozdravila z zahvalo, ki jo je prebrala predsednica SI Fulvia Zudič.
Med obiskovalci je bil tudi poslanec italijanske manjšine v slovenskem parlamentu Felice Žiža.
Organizator: Mestna knjižnica Piran v sodelovanju s Samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti Piran in Skupnostjo Italijanov »Giuseppe Tartini« Piran.
Med osrednjimi nalogami italijanske narodne skupnosti v Piranu, tam na samem vrhu na lestvici pomembnosti, najdemo zagotovo dve, zaapisani z zlatimi črkami. To sta skrb za italijanski jezik, njegovo zaščito in promocijo, ter skrb za italijansko kulturo, katere velik del predstavlja kulturna dediščina. V sklopu uresničevanja obeh nalog v skupnosti že od nekdaj snujejo in zasnujejo različne projekte, s pomočjo katerih jezik in kultura narodnostne manjšine ostajata trdno zasidrana v prostoru, kjer se je v preteklosti z njima identificiralo večinsko, sedaj pa manjšinsko prebivalstvo.
Jezik in kulturo najbolj neposredno zastopa pisana beseda, zato se v italijanskih narodnostnih organizacijah posvečajo tudi izdaji knjižnih del, in prav slednja so zaznamovala ponedeljkov večer, 27. maja 2024, v lucijski knjižnici, kjer so v želji, da bi obiskovalce seznanili z avtoricami iz domačega okolja in jim predstavili, kako nastane knjižno delo za mlade, gostili Laro Sorgo, Katjo Dellore in Eleno Bulfon Bernetič.
Kot je že na začetku poudarila povezovalka pogovora, prof. Nives Zudič Antonič, ki si je vlogo delila z direktorico Mestne knjižnice Piran, Patricijo Višnjevec, medtem ko Elena Bulfon Bernetič piše o temah, ki si jih sama izbere, pri tem pa jo vodi preprosta želja po pisanju, sta deli Lare Sorgo in Katje Dellore nastali v sklopu kulturnega programa Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Piran na pobudo Nadie Zigante, da bi tradicionalne legende italijanske skupnosti približali mladim, tako italijansko kot slovensko govorečim.
Najprej sta leta 2019 izšli knjigi Per le antiche vie/Po starodavnih ulicah in La musica del diavolo/Vražja glasba, pod katerima se je podpisala Lara Sorgo, ilustracije pa je prispevela Miriam Elettra Vaccari.
Lara je na večeru izpostavila, da se je pisanja knjig lotila kot naloge, saj so jo dobesedno prosili, da sestavi itinerar po Piranu, ki bo vključeval lokalne legende. Ker je slednjih bolj malo, jih je nekako prepletla v nove, izmišljene zgodbe.
»Takrat sem delala na nekem projektu in bila pogosto v Tartinijevi hiši. Nekega dne so se odprla vrata, prikazala se je Fulvia in rekla: Napisala boš knjigo o piranskih legendah,« je v smehu pojasnila, kako se je znašla v vlogi pisateljice.
Osrednji junak v zgodbah je Jure, ki se rad zabava z videoigricami. Ko na željo staršev obišče nono v Piranu, namesto pričakovanega dolgčasa doživi nepozabno dogodivščino. Med sprehodom po mestu sreča številne zanimive osebe, vsak od njih pa mu pove svojo zgodbo. Knjižici sta hkrati pobarvanki, saj so risbe ustvarjene tako, da jih lahko otroci med sprehodom pobarvajo.
»Skušala sem ustvariti itinerar, ki bi ga lahko uporabili tudi v didaktične namene. Da bi otrokom nekaj ostalo, ko preberejo knjižici,« je še dejala Lara.
Roman La compagnia del faro/Druščina s svetilnika je prav tako nastal s ciljem približati dediščino lokalnih legend italijanske narodne skupnosti, v njem pa avtorica pripoveduje o peripetijah skupine prijateljev, ki se prepletajo s slavno legendo o sporih med Izolo in Piranom. V pripovedi je združila nekaj avtobiografskih spominov z zgodbami in domišljijo svojih starih staršev ter ustvarila očarljiv zaplet. Knjigo je ilustrativno obogatila Nada Dellore, njena posebnost pa je še inkluzivna pisava za vse tiste, ki imajo težave z disleksijo.
Učiteljice na piranski osnovni šoli Vincenza in Diega de Castra na večeru v knjižnici ni bilo, saj se je tisti dan mudila na šolski ekskurziji v Firencah. Predsednica Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, Fulvia Zudič, je zato prebrala njeno pismo, v katerem je med drugim sporočila, da so bili koprski učenci, ki jih je vodila po Piranu tako, da so sledili besedilu njene knjige, navdušeni.
»Morda je to tisto, kar je otrokom pri knjigi všeč, ilustracije krajev, ki jih poznajo in jih bodo obiskali. Pa da imajo možnost srečati avtorja … Zabavno je, ko me prosijo za avtogram. Sicer pa so otroci kritični in ti iskreno povedo, kaj jim je bilo všeč in kaj ne,« je zapisala.
Zaključila je z upanjem, da bo nekega dne čisto zares pisala knjige za otroke in mlade in postala mladinska pisateljica.
»Pot je še dolga, vendar je vredno slediti sanjam,« je poudarila.
Obe knjigi se lahko bereta v dveh jezikih, izvornem, italijanskem in v slovenskem prevodu. Ko pridete do konca enega, knjigo samo obrnete in začnete brati od začetka v drugem jeziku.
Elena Bulfon Bernetič je že mojstrica v vihtenju peresa, saj ljubezen do pisanja skrbno goji že od otroštva. Napisala je ogromno zgodb in zanje prejela številne nagrade na literarnih natečajih. Presenti/Prisotni je njen romaneskni prvenec, za katerega je prav tako prejela literarno nagrado.
Kratek roman, kot mu reče avtorica, je izšel leta 2022 in govori o petnajst- in šestnajsletnikih, torej mladostnikih, ki se znajdejo v različnih življenjskih stiskah. Psihološke drame in eksistencialne težave zelo nazorno dopolnjujejo ilustracije mlade umetnice Federiche Cossich, s katerimi te še dodatno oživijo.
»Študirala sem psihologijo, vedno me je zanimala človeška duševnost, všeč pa mi je opisovati mladostniško doživljanje sveta. Knjiga se dotika alkoholizma, odvisnosti od mamil, nezaželene nosečnosti, motenj hranjenja in družinskih zapletov,« je pojasnila Bulfon Bernetič.
Roman je postavljen v istrsko okolje, ni pa omejen na določen kraj, temveč se razprostira čez mejo in objema kraje, ki imajo v avtoričinem življenju posebno mesto.
Vse tri avtorice so jasno in glasno – Katjinim napisanim besedam je glas posodila Fulvia Zudič – priznale, da jih želja po pisanju ni zapustila, Elena Bulfon Bernetič celo že piše nadaljevanje romana Presenti/Prisotni, tako da se za prihodnost in prisotnost pisane italijanske besede ni treba bati.
Besedilo: Nataša Fajon
Foto: Nataša Fajon