Nedelja, 13. aprila, ob 19. uri v Avditoriju Portorož
ZA RAZUMEVANJE
Gledališka predstava
Besedilo: Luciano Santin
Igrajo: Ariella Reggio, Marzia Postogna, Valentino Pagliei in Aleksander Ipavec na harmoniki.
Vstop prost do zasedbe mest.
Priporočljive so rezervacije.
Med problemi novonastale italijanske države je bila (in v manjši meri ostaja) tista jezikovna heterogenost, ki je prišla do izraza tudi pred stoletjem, v zgornjem Jadranu, ob koncu velike vojne. V Trstu in okolici so poleg slovenščine in nemščine govorili tudi narečje, ki se razlikuje od knjižne italijanščine. V osnovi beneško, a polno izrazov iz drugih jezikov, je bilo plod pomorske funkcije mesta.
Težava niso bile nerazumljive besede, ampak pasti, ki so jih ustvarili »lažni prijatelji«, podobne besede, vendar s popolnoma drugačnim pomenom. Zelo znani glagol pomigar, na primer, bi imel svojo fonetično, ne pa tudi pomenske ustreznice v italijanskem pomiciare. Odstranjevanje ličil (struccarsi) pri nas še danes pomeni objemanje drug drugega, drugod po Italiji pa čiščenje obraza ličil, prislov volentieri pa med nevednimi obiskovalci še naprej poraja nekoristna pričakovanja in razočaranja. Non voglio che mi copi pa lahko celo vzbudi strah, ki presega tistega pred imitacijo, tudi zato, ker se procesije (cortei) namesto parade (sfilare) lahko izkažejo za smrtonosno orožje z rezilom.
Farsa Stracapirse, postavljena v Trst, ki je bil nedavno priključen Italiji, pripoveduje ljubezensko zgodbo med »tržaškim dekletom« Jole in neapeljskim zdravstvenim uradnikom Gennarom. On, sin znane neapeljske zdravnice, in ona, živahno dekle iz Cittavecchie, se srečata, se vzljubita, razumeta pa se le do neke mere. Zaman se trudita, da bi v svoj izrazni kontekst umestila izraze, ki se zdijo znani, a ustvarjajo nesmisel. Niz nesporazumov, katerih žrtev sta oba, krasi mešanica popularne glasbe in ljudskih pesmi, tržaških in neapeljskih.
Organizatorji: Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran in Mednarodnim operetnim združenjem Furlanije Julijske krajine.
Pokroviteljstvo: Ministrstvo za kulturo RS preko Samoupravne obalne skupnosti italijanske narodnosti.