Italijanski violinist Alessandro Quarta je portoroško občinstvo skupaj z I Filarmonici di Roma prek tornada čustev in strasti popeljal iz Pirana, mimo Rima do Buenos Airesa. Na notah Tartinija, Rote, Piovanija, Bacalova in Piazzolle je znova dokazal, da je lahko vsakič boljši kot prejšnjič. Domače občinstvo je glasbenike nagradilo s stoječimi ovacijami. S koncertom so organizatorji obeležili 126. obletnico postavitve spomenika Tartiniju na osrednjem piranskem trgu. Dogodek je potekal v okviru projekta Tartini 330 v letu, ki ga je vlada razglasila za Tartinijevo in Plečnikovo leto.

Portoroškemu občinstvu dobro poznan violinist, Alessandro Quarta, ki ga je je televizija CNN razglasila za glasbenega genija in ki je leta 2017 prejel nagrado za najbolj izstopajočega italijanskega mojstra na svetu, je na glasbenem področju doživel izjemen uspeh s skladbo Dorian Gray, ki jo je napisal, aranžiral in premierno izvedel v živo s plesalcem Robertom Bollejem. Portoroškemu občinstvu se je tudi tokrat zapisal v srce s filmsko glasbo in z dodatno izpiljenim Trilčkom.

Violinist, multiinstrumentalist in skladatelj Alessandro Quarta se je glasbeno razvil z znamenitimi svetovnimi dirigenti, kot so Lorin Maazel, Eliah Inbal, Charles Dutoit, Mstislav Rostropovich, MW Chung, Georges Prêtre, Zubin Mehta; z njimi je nastopil kot prva violina in igral v najprestižnejših svetovnih dvoranah med velikimi turnejami po Evropi, Ameriki, Kitajski, Japonski ter Bližnjem vzhodu. Kot violinist, skladatelj, multiinstrumentalist in aranžer trenutno sodeluje v mednarodnih projektih z Robertom Bollejem, solisti orkestra Berliner Philharmoniker in Državnega simfoničnega orkestra Rai iz Torina, z godalnim kvartetom Quartetto d’archi del Teatro alla Scala, s solisti orkestra Orchestra dell’Accademia Nazionale di Santa Cecilia, z Dee Dee Bridgewater, Mikom Sternom, skupino Il Volo, Jamesom Taylorjem, Amii Stewart, Toquinhom in številnimi drugimi mednarodnimi umetniki. Alessando Quarta igra na violino Alessandra Gagliana – redek inštrument iz leta 1723 (»ex Principe della famiglia Clelia Biondi«), na violino Giovannija Battiste Guadagninija, biser iz leta 1761, in na violini Ezia Di Labia, ki sta ju poslikala znameniti scenograf Emanuele Luzzati in pisatelj Pino Cacucci.

Komorni orkester I Filarmonici di Roma, ki se je prej imenoval Orchestra da camera di Santa Cecilia, že od svoje ustanovitve uživa veliko podporo strokovne kritike in občinstva. Koncertiral je pod vodstvom dirigentov, kot so Giulini, Sawallisch, Pretre, Metha, Zecchi in Menuhin, ter s solisti, kot so Milstein, Menuhin, Stefanato, Asciolla, Campanella, Vasary, Gazzelloni, Szeryng, Rostropovič, Rubinstein. Trenutno intenzivno sodeluje s solistom Utom Ughijem. Orkester ustvarja z najpomembnejšimi koncertnimi družbami in koncertira v humanitarne namene v sodelovanju z nevladno organizacijo Amnesty International, Združenjem za raziskave raka, Mati Terezijo in organizacijo FAO. Velikega pomena so tudi turneje v tujini, v državah, kot so Mehika, Kanada, Bližnji Vzhod, Španija, Indija, Grčija, države nekdanje Jugoslavije, Japonska, Tajska, Burma, Rusija, in sicer v moskovski prestižni dvorani Čajkovski ter v večjih ameriških mestih, kot sta Boston (koncert za Evropski parlament) in New York (v Lincoln centru in v koncertni dvorani Carnegie Hall). V zadnjem obdobju je orkester imel številne koncerte v podporo Ukrajincem ter miru, in sicer v Kvirinalski palači, za italijanski Rdeči križ ter za Evropski parlament ob praznovanju dneva Evrope. Orkester je na Kapitolskem griču od mesta Rim prejel zlato medaljo za izjemne in visokokakovostne koncertne prireditve tako v Italiji kot v tujini in plaketo Evropskega parlamenta z napisom: »Orkestru I Filarmonici di Roma, ki je izraz italijanske glasbe dvignil na najvišjo raven in jo ponesel v širni svet.«

Projekt Tartini330 nadaljuje program koncertov s Tartini Festivalom, mojstrskimi tečaji Massima Quarte, Simfonijo Kopra, koncertom Komornega orkestra Furlanije – Julijske krajine, Tartini 3l3ctr0nic in Accademio d’Archi Arrigoni. Zaključni koncert projekta bo predvidoma decembra, če bodo razmere za njegovo izvedbo ugodne.

Foto: Petar Litavsky