Prihod novega letnega časa pospremimo s pesmijo Oda jeseni velikega pesnika Pabla Nerude, Nobelovega nagrajenca za književnost, ki je umrl na današnji dan pred petdesetimi leti.

»Jesen je skromna, kot drvarji.
Odstranitev vseh listov veliko stane,
z vseh dreves vseh držav.
Pomlad jih je šivala v letu
in zdaj jih moramo pustiti, da padejo,
kot bi bile rumene ptice:
Ni lahko.
Traja.
Teči moramo po ulicah,
govoriti jezike,
švedščino, portugalščino,
govoriti rdeči jezik
in zeleni.
Znati moramo
molčati v vseh jezikih
in povsod, vedno,
pustiti, da pada
pada,
naj pada,
listje naj pada.
Težko je biti jesen,
preprosto je biti pomlad.
Prižgati vse, kar se je rodilo,
da bi gorelo.
Medtem ko ugasniti svet,
da ta zdrsne stran
kot bi bil krog rumenih stvari,
dokler se ne zlijejo vonji, svetloba, korenine
in vino ne zraste v grozdje,
potrpežljivo kovati nepravilne kovance
vrhov dreves
in jih nato razpršiti
po otopelih puščavskih ulicah,
to je naloga za močne roke.”

Foto: Fulvia Zudič