Samo tisti, ki tavajo po piranskih ulicah s široko odprtimi očmi, lahko danes zagledajo table iz skoraj nedoločljive snovi in skromnih dimenzij, vzidane med vrati in prvim nadstropjem stavb. Sploh se jih ne vidi več. Njihovi napisi, bolj ali manj enaki, so slabo vgravirani: sol in veter sta prispevala k še slabši berljivosti. Table so dvojezične, slovenske in italijanske ali obratno, vse pa nosijo letnico 1951.

To je bilo leto, ko je socialistični režim v novo gospodarsko politiko uvedel delavsko samoupravljanje različnih tovarn in trgovskih dejavnosti. V Piranu najdemo ohranjene tri table: Mestnega trgovskega podjetja ter podjetij Agmarit in Salvetti). V Pomorskem muzeju hranijo čudovito, iz brona, tablo podjetja Ladjedelnice Piran (Bernardin), v Sečovljah pa tablo tamkajšnjega premogovnika. Vse te gospodarske dejavnosti so propadle.