V soboto, 25. novembra 2023, je Gledališče Tartini v Piranu gostilo svetovno premiero MALOMBRA, opere v treh dejanjih, za katero glasbo in libreto je po istoimenskem romanu A. Fogazzara ustvaril Francesco Colasanto.

Organizator: Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran, Samoupravna obalna skupnost italijanske narodnosti, Ministrstvo za kulturo RS ob podpori Občine Piran.

Svetovna premiera opere Malombra v piranskem gledališču

Sobotni večer ob izteku novembra. Proti gledališču korakajo pražnje oblečeni ljudje. Moški, ženske, fantje, dekleta, različnih starosti, a vsi v veselem pričakovanju prihajajočih trenutkov, ki jih bodo popeljali v poseben svet, kjer kraljujejo dramatična zgodba, glasba in petje. In to v domačem kraju. Nedaleč stran od njihovih domov. Kar se ne zgodi vsak dan. V resnici v piranskem gledališču že (pre)dolgo niso odprli vrat zahtevnejši, razkošnejši, z glasbo kronani gledališki umetnosti, ki se je nekoč davno razvila iz duha starejše sestre, drame. V zgodnjih tridesetih letih minulega stoletja so bile opere redno na programu Tartinijevega gledališča, saj so si operne hiše piranski oder izbrale za svoje predpremiere. Ker je bilo gledališče manjše od drugih, gledalci pa manj zahtevni.

Stoletje kasneje se zahtev piranske publike niso ustrašili v tamkajšnji italijanski skupnosti, kjer so se odločili, da je vetrovno obarvan novembrski čas ravno pravi, da v predverje gledališča razgrnejo rdečo preprogo in Pirančanom ponudijo brezplačen ogled popolnoma novega opernega dela. Nalogo so zaupali Francescu Colasantu, skladatelju in dirigentu iz Salerna, ki je v Piran pripeljal od mladostne energije prekipevajočo skupino pevk in pevcev ter orkester, s katerimi so pod taktirko režiserke Anne Aiello s Sicilije malemu obmorskemu mestecu podarili opero v treh dejanjih Malombra, ki jo je navdihnil istoimenski roman Antonia Fogazzara iz leta 1881.

Fatalna, a psihotična Marina di Malombra v stričevi palači, kjer živi po smrti staršev, odkrije skrivnostno pismo tragično preminule prednice Cecilije, v katerem najditelja prosi, naj se v njenem imenu maščuje potomcem za trpljenje, ki ji ga je povzročil mož. Nič hudega sluteč potomec sorodnice, katere želja po maščevanju se je naselila v občutljivi in od ljubezni obsedeni Marini, je tako obsojen na tragičen konec, smrti pa ne ubeži niti nesojeni ljubimec, ki se v naraščajoči zmedi zasenčenega uma prelevi v glavnega krivca za trpljenje že davno preminule ženske. Poleg prelepe Marine, osrednje ženske figure, ima v predstavi vodilno vlogo malombra, ki v prevodu pomeni zli duh, v čigar nevidnih rokah se vsakdo spremeni v lutko, na milost in nemilost prepuščeno njegovi volji. Ljubezen in norost z roko v roki, kaj povzroči katero, še vedno ostaja ena največjih skrivnosti.

Po besedah avtorja glasbe in libreta ga je pri delu, ki velja za mojstrovino gotskega romana v Italiji, pritegnil lik psihotične ženske, ki se spogleduje s spiritualizmom oziroma tema ženske v vseh njenih protislovjih. Libreta se je lotil zelo premišljeno, vanj je skušal vključiti like, ki bodo najbolje predstavili glasbeno-gledališko zgodbo. Nastal je že leta 2016, a se nato večkrat spreminjal, končno podobo pa dobil nekaj mesecev nazaj, ko se je odločil zmanjšati število likov z osem na pet in ga skrajšati za skoraj polovico, je pojasnil Francesco Colasanto.

Izbrane like so uprizorili vrhunski glasbeni talenti iz različnih držav. Vlogo zapeljive in divje Marine je Colasanto zaupal črnogorski sopranistki Natashi Jovovic, ki je priznala, da ni imela lahkega dela.

»Vloga Marine je kompleksna, saj se mora v sprva umirjenjem in nekoliko motononem ozračju preobraziti in v poskusu utelešenja duha svoje prednice v sebi najti temno plat,« je dejala.

Prav tako je bilo delo na operi po njenih besedah svojevrsten izziv, saj nastopajoči prihajajo iz različnih držav, za uresničitev zamisli skladatelja in režiserke pa so imeli zelo malo časa. Malo, a dovolj za to, da ji bo Piran ostal v lepem spominu.

»V posebno veselje mi je bilo prvič nastopiti v Tartinijevem gledališču. Piran je čudovito mesto in naši gostitelji so poskrbeli, da smo se počutili kot doma ter da je vse izven in na odru potekalo brezhibno. Za to smo jim še posebej hvaležni! Upam, da se še kdaj vrnem, v Piran in njegovo gledališče, s to ali katero drugo opero,« je povedala glavna igralka.

Njen soigralec, zaljubljen mladenič in žrtev njene norosti, je tenorist Francesco Napoletano, strica je odigral hrvaški baritonist Berislav Jerkovic, v vlogi služabnice Fanny je blestela obetavna mlada sopranistka Andjela Ninković, hčer grofovega nekdanjega služabnika pa je s svojim vrhunskim sopranom odigrala Anna Corvino, ki je trenutno del igralske zasedbe Fantoma iz opere, v katerem igra Carlotto, glavno sopranistko v operni hiši.

Glasbeni del zahtevnega podviga so uspešno opravili mladi iz mladinskega orkestra Borderless Youth Orchestra pod budnim očesom veščega dirigenta Petra Matoševića, ki prihaja iz soseščine, doma je namreč nedaleč stran od Poreča. Poleg mladosti orkester zaznamuje mednarodnost, saj glasbeniki prihajajo iz Italije, Slovenije, Srbije, Bosne, Makedonije, Hrvaške, Iraka, Anglije in Turčije.

Orkester je z mojstrom Colasantom že gostoval pri nas, lani so se v Kopru predstavili s simfonično pesnitvijo A boy, a girl in samo upamo lahko, da bo prijateljstvo, ki je botrovalo svetovni premieri Malombre v Piranu, tudi vnaprej plodno. Zgodbe, ki se vrtijo okrog zla in njegovega skrivnostnega šarma, imajo tudi v sodobnem svetu svoj prostor. Ljudi privlači njegova perverzna čutnost, ki se ji vse prevečkrat nepremišljeno prepustijo v upanju, da se bodo le tako zapisali v večnost. Vsekakor je bolje, če se takšne bitke v človeškem umu dogajajo na odru. In tam ostanejo tudi potem, ko se spusti zavesa in oder potone v mrak.

Besedilo in foto: Nataša Fajon